Je varanje lahko kriminalno dejanje?
Se tudi sami kdaj sprašujete:
- Ali moški in ženske varamo na enak način?
- Zakaj se k varanju zatekajo ženske in zakaj moški?
- Imamo varanje vcepljeno v genetsko strukturo človeškega bitja, ali smo po naravi bolj monogamna bitja, ki občasno iščejo avanturo?
- Je varanje lahko tudi kaj drugega, kot razmerje z izven-partnersko osebo?
- Kako v primeru suma na varanje ukrepamo detektivi? Kako in koliko časa se posvetimo posameznemu primeru?
Povzemamo nekaj golih dejstev, ki razložijo marsikatero temno plat žensko – moškega varanja.
Libido med partnerjema pogosto upade potem, ko izpolnita načrt oziroma željo po otrocih. Če sta si želela dva otročka in ju tudi dobila, bo zanimanje obeh strani za spolnost pogosto bistveno manjša. Ob dejstvu, da so starši tudi precej utrujeni in med partnerjema še hitreje pride do konfliktnih situacij, je najlažja pot sprostitev ali varnost poiskati drugje.
Moški v spolnosti vidi in doživi predvsem telesno sprostitev in umiritev. Ženske pa se morajo najprej umiriti in sprostiti, da se spolnosti sploh lahko predajo.
Poleg tega ženska v partnerju išče čustveni pristan in varnost. Če tega ne dobi in se zateče k ljubimcu, pri njem skoraj vedno išče nov odnos. Varanje, ki ima takšno osnovo, je veliko bolj razdirajoče in škodljivo za partnersko zvezo, kot je nezvestoba s željo po enkratni avanturi. Moški naj bi se k razmerju z ljubico namreč bolj zatekali z željo po trenutni razbremenitvi. Razmišljajo o enkratnem dogodku, med tem ko čustveno ob tem pogosteje ostajajo zvesti svoji partnerici in v ljubici ne iščejo novega odnosa. Zato tudi svojega dejanja nezvestobe moški pogosteje sploh ne vidi kot varanje, pač pa le priložnost za sprostitev.
